Drsenje skozi čas
Ime mi je....
Ko solza po licu se ti spusti
ko vsaka beseda smisel izgubi
ko tesnoba notranjost razjeda
ko žalost vate močno se zajeda
ne pozabi name, ki v tebi živim
z vsem tem s teboj se borim.
Moje ime ti je znano
kot solza na dlan poslano
to sem jaz, ki toplino širim
vso bolečino zate omilim
nikdar in nikoli se ne vdam
pravo pot ti šepetam.
Ti je že znano, kdo govori?
da srce vse manj boli
to sem jaz
ljubezen nebeška, ki govori
naj tvoje srce nikdar ne zaspi.
Novo upanje
Tukaj sem zate, trdna kot skala
čeprav solza me bo izdala
solza ljubezni, ki zate polzi
da novo upanje v tebi se rodi.
Senca dvoma nad srečo preži
zato poglej me, poglej me v oči
poglej solzo, ki zate polzi
naj žalost počasi se topi.
Poglej me, poglej me v oči
poglej solzo, ki zate polzi
solzo, ki vrnila ti bo nazaj
tvoje sreče sijaj.
Občutiš toplino, ki obšla je telo?
občutiš svobodo, ljubezen vso?
ljubezen večno, ki v tebi živi
nobena senca kos ji ni.
Pote prihaja
Temačne sobane, hlad, pajčevina
v kotu skrita slika spomina
preglašajo tišino glasovi samote
na prestolu upanje, da pride pote.
Pluje po reki tvojih solza
skriva pred tornadom, ko bes divja
celi si rane na trnjevi poti
sledi klicem v samotni noči.
Grmi, občasno strela udari
niti prepad je ne ustavi
globoko vdihne, ovire preskoči
podarja darove, ki s seboj jih nosi.
Njen glas prebuja spečo naravo
ljubezen srca odpira sobano
milina v očeh prižiga luči
hlad pred toplino popusti.
Tvoje stopinje
Naj bo še tako strma pot
naj bo trnje, kamenje in pekla vhod
pravi čas usmeril se bo pogled
za bolečino izgubljala se bo sled.
Sledi utripu mojega srca
naj novo upanje ti da
naj pokažejo se ti poti
kjer nobenih ran več ni.
Nikar se ne boj v mojo smer iti
moji ljubezni se prepustiti
že dolgo v mojem zavetju živiš
čas je, da končno se zbudiš.
Poglej, ni teme, je svetloba
ni ovir, je le preproga
stkana iz ljubezni in topline
v kateri so za vedno tvoje stopinje.
Zaupaj v ljubezen
Zgrnili črni so se oblaki
udarjajo strele z vseh strani
dež, toča - boli
tvoj nemir v moji duši.
Odpirajo tla se pod nogami
razdvajajo se poti
dvom, strah - tema pred očmi
moje srce luč ti bo v temi.
Od podivjane reke krvi
utrip kar ponori
misel polna je zablod
v mojem objemu najdeš pravo pot.
Tvoja dobrota ne pozna meja
včasih v past ujeti se zna
a nikdar ne obžaluj
z roko v roki z menoj potuj.
Samota, neprespane noči
hrepenenje, žalost, skrbi
takrat solza utira si pot
v mojih očeh našel boš moč.